hibridizácija -e ž
1. križanje dveh osebkov iste vrste ali različnih vrst in nastanek novega osebka z dednimi značilnostmi obeh
2. v molekularni biologiji združevanje enojnih verig DNA ali RNA s komplementarnimi enojnimi verigami v dvoverižno strukturo (vijačnico)
Razložene stalne zveze:
fluorescenčna ~ in situ hibridizacija in situ z uporabo fluorescenčno označenih sond DNA ali RNA sin. FISH;
~ in situ citokemična tehnika za dokazovanje poznane sekvence mRNA ali DNA v tkivu oziroma v celicah z ustreznimi hibridizacijskimi sondami;
~ nukleinskih kislin → hibridizacija (2);
~ odtisa northern molekularnobiološka tehnika, s katero se z označeno hibridizacijsko sondo detektirajo komplementarne molekule RNA na odtisu northern;
~ odtisa po Southernu molekularnobiološka tehnika, s katero se z označeno hibridizacijsko sondo detektirajo komplementarne molekule DNA na odtisu po Southernu;
primerjalna genomska ~ analiza mutacij in polimorfizmov celic
3. združitev dveh somatskih celic ali več v tkivni kulturi z združenjem citoplazme in jedra
Razložene stalne zveze:
celična ~ → hibridizacija (3);
somatska ~ → hibridizacija (3)
Dostopnost
Dostopnost