hiperténzija in hipertenzíja -e ž  

1. visok krvni → tlak 

Proste zveze:
blaga ~, huda ~, odporna ~, prehodna ~, rezistentna ~, zmerna ~;  

Razložene stalne zveze:
abdominalna ~ povišan intraabdominalni tlak pri abdominalnem utesnitvenem sindromu;
akcelerirana ~ huda arterijska hipertenzija s krvavitvami na očesnem ozadju sin. hypertensio accelerata;
aldosteronska ~ hipervolemična arterijska hipertenzija zaradi delovanja aldosterona z reabsorpcijo natrija in vode v distalnih ledvičnih tubulih in zbiralcih;
arterijska ~ bolezensko visok krvni tlak v arterijah, po definiciji SZO sistolični tlak nad 140 mmHg in diastolični nad 90 mmHg sin. AH, arterijska hipertonija, hypertensio arterialis;
benigna ~ primarna hipertenzija, ki poteka počasi in brez simptomov in še ne kaže sekundarnih sprememb na žilju in organih;
divergentna ~ pri kateri je razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom velika zaradi zmanjšane kompliance velikih arterij (npr. v starosti);
endokrina ~ hipertenzija zaradi hiperaktivnosti nekaterih endokrinih žlez prim. Cushingova bolezen, feokromocitom, primarni aldosteronizem;
esencialna ~ primarna → hipertenzija;
fiksirana ~ ki spontano ne pade na normalne vrednosti sin. hypertensio arterialis fixata;
gestacijska ~ eden od znakov nosečnostne toksemije;
Goldblattova ~ arterijska hipertenzija, ki jo je avtor v poskusih na psih povzročil z zažemanjem ledvičnih arterij, s čimer je aktiviral renin-angiotenzin-aldosteronski sistem prim. Goldblattov poskus;
hiperreninemična ~ hipertenzija s povečano aktivnostjo renina v plazmi;
~ bele halje povišan krvni tlak v ordinaciji zdravnika, ne pa doma ali med 24-urno ambulatorno monitorizacijo;
hipervolemična ~ faza v razvoju arterijske hipertenzije, pri kateri je volumen krvi povečan;
hiporeninemična ~ hiperptenzija z zmanjšano aktivnostjo renina v plazmi;
intraglomerulna ~ povišan tlak v glomerulu kot posledica prenosa sistemske hipertenzije po odpovedi avtoregulacije aferentne arteriole;
izolirana diastolična ~ hipertenzija, pri kateri je povišan samo diastolični krvni tlak (90 mmHg ali več);
izolirana sistolična ~ hipertenzija, pri kateri je povišan samo sistolični krvni tlak (140 mmHg ali več);
kardiovaskularna ~ srčno-žilna → hipertenzija;
konvergentna ~ pri kateri je razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom zaradi visokega diastoličnega tlaka majhna;
labilna ~ pri kateri tlak v 24 urah zelo variira;
maligna ~ huda arterijska hipertenzija s slabo prognozo, z edemom papile vidnega živca in krvavitvami na očesnem ozadju sin. hypertensio maligna;
mejna ~ območje vrednosti krvnega tlaka med arbitrarno določenim normalnim in visokim krvnim tlakom po definiciji SZO (sistolični tlak med 130 in 140 mmHg in diastolični med 85 in 90 mmHg);
nevrogena ~ ki jo povzročajo bolezenske spremembe osrednjega živčevja;
nosečnostna ~ gestacijska → hipertenzija;
odtegnitvena ~ večinoma simptomatsko zvišanje krvnega tlaka po abruptnem prenehanju jemanja nekaterih antihipertenzijskih zdravil, zlasti značilna za klonidin in nekatera druga centralno delujoča antihipertenzijska zdravila;
pljučna ~ hipertenzija v sistemu pljučnega trunkusa;
portalna ~ nenormalno povišan krvni tlak v portalnem venskem sistemu (pogost zaplet jetrne ciroze);
pospešena ~ akcelerirana → hipertenzija;
primarna ~ hipertenzija z neznano etiologijo, ki nima organskega vzroka in pri kateri je krvni tlak stalno povišan;
primarna pljučna ~ hipertenzija v sistemu pljučnega trunkusa, ki nastane zaradi bolezni pljučnega žilja;
renalna ~ hipertenzija zaradi bolezni ledvic sin. hypertensio renalis;
renoparenhimska ~ ki nastane zaradi bolezni ledvičnega parenhima (npr. glomerulov);
renovaskularna ~ ki nastane zaradi zožujočih sprememb na ledvičnih arterijah;
sekundarna ~ ki je posledica bolezni organskih sistemov, vpletenih v uravnavanje krvnega tlaka (npr. ledvic, žilja);
sekundarna pljučna ~ pljučna hipertenzija zaradi bolezni pljuč ali srca;
sistolo-diastolična ~ hipertenzija, pri kateri sta povišana oba, sistolični in diastolični krvni tlak (140 oziroma 90 mmHg ali več);
srčno-žilna ~ pri kateri je povišan krvni tlak posledica primarne bolezni srca ali velikih arterij;
stabilna ~ pri kateri vrednosti sistoličnega oziroma diastoličnega tlaka malo nihata;
ustaljena ~ stabilna → hipertenzija  

2. intrakranialna → hipertenzija 

Razložene stalne zveze:
benigna intrakranialna ~ bolezensko stanje zaradi raznih, deloma neznanih vzrokov, z znaki povišanega intrakranialnega tlaka sin. cerebralni psevdotumor, pseudotumor cerebri;
idiopatična intrakranialna ~ benigna intrakranialna → hipertenzija;
intrakranialna ~ povišan intrakranialni tlak, ki lahko privede do ishemične poškodbe možganov sin. zvišan znotrajlobanjski tlak;  prim. Monro-Kelliejeva doktrina