hipertermíja -e ž zvišanje telesne temperature nad normalno sin. hyperthermia; prim. hiperpireksija, nevroleptični maligni sindrom, pregretje
Razložene stalne zveze:
eksogena ~ pri kateri se telesna temperatura zviša zaradi sprememb v okolju, ki ovirajo oddajanje toplote (visoka temperatura okolice, kombinirana z veliko zračno vlažnostjo);
endogena ~ pri kateri se telesna temperature zviša zaradi delovanja endogenih pirogenov;
maligna ~ smrtno nevarna hipertermija zaradi vpliva nekaterih anestezijskih sredstev in suksametonija, ki povzročijo sproščanje ionov Ca2+ iz sarkoplazemskega retikuluma, kar sproži termogenezo v mišicah;
terapevtska ~ nenormalno visoka telesna ali lokalna tkivna temperatura, umetno povzročena zaradi zdravljenja (npr. pri nekaterih malignih novotvorbah za povečanje občutljivosti za radioterapijo ali kemoterapijo) prim. regionalno hipertermično zdravljenje