idiotíja -e ž najhujša stopnja umske manjzmožnosti, pri kateri človek ni sposoben samostojnega življenja, neučljiv, z inteligenčno starostjo pod dvema letoma sin. idiotia
Razložene stalne zveze:
amavrotična ~ Tay-Sachsova (B.) → bolezen;
apatična ~ idiotija z znaki toposti in neiniciativnosti;
eretična ~ idiotija z znaki nenehnega psihomotoričnega nemira;
torpidna ~ apatična → idiotija;
verzatilna ~ eretična → idiotija