íleus -a m izrazita ali popolna mehanska in/ali funkcionalna zapora pretoka črevesne vsebine, s tipičnimi bolezenskimi znaki (krčevite bolečine v trebuhu, bruhanje, prenehanje odvajanja fecesa in vetrov) sin. črevesna zapora, ileus -i, intestinalna obstrukcija
Razložene stalne zveze:
adhezijski ~ ileus zaradi adhezij (2) med črevesnimi vijugami sin. ileus adhaesivus;
adinamični ~ paralitični → ileus;
biliarni ~ pri katerem preide večji žolčni kamen skozi bilioenterično fistulo v črevo in povzroči zaporo (navadno subileus) sin. ileus biliaris; prim. Bouveretov sindrom;
funkcionalni ~ paralitični in spastični ileus sin. ileus functionalis;
mehanični ~ pri katerem postane črevo neprehodno zaradi zunanje ovire (npr. strangulacije) ali če nastane ovira v črevesni svetlini (obstrukcija, obturacija) sin. ileus ex obstructione, ileus ex obturatione, ileus mechanicus, ileus occlusivus;
mekonijski ~ ileus zaradi gostega, lepljivega mekonija;
nizki ~ kadar je ovira v pretoku črevesne vsebine v kolonu;
obstrukcijski ~ mehanični → ileus;
obturacijski ~ mehanični → ileus;
okluzivni ~ mehanični → ileus;
paralitični ~ paralitična atonija črevesne stene, najpogosteje pri peritonitisu sin. ileus paralyticus;
spastični ~ ileus zaradi trajnega krča v delu črevesnih vijug (npr. pri zastrupitvi s svincem) sin. ileus spasticus;
strangulacijski ~ motnja prehodnosti črevesa zaradi zunanje ovire (npr. trakaste adhezije, ukleščene kile) z motenim krvnim obtokom v črevesni steni sin. ileus e strangulatione;
visoki ~ kadar je ovira v dvanajstniku ali v začetnem delu jejunuma;
zaporni ~ mehanični → ileus
Dostopnost
Dostopnost