imúnofluorescénca -e ž fluorescenca, ki temelji na medsebojnem učinkovanju antigenov in s fluorokromom označenih protiteles in se uporablja npr. v mikrobiološki diagnostiki in histopatologiji
Razložene stalne zveze:
direktna ~ pri kateri se uporablja ena vrsta protiteles z vezanim fluorokromom;
indirektna ~ pri kateri se uporabljata dve vrsti protiteles (prva vrsta reagira z antigenom, druga vrsta, na kateri je vezan fluorokrom, pa s prvo vrsto protiteles)