indúkcija -e ž
1. sklepanje s posebnega na splošno ant. dedukcija
2. sprememba stanja telesa, ki jo povzroči zunanje polje
Razložene stalne zveze:
elektromagnetna ~ pojav, pri katerem nastane električna napetost v tokokrogu zaradi spreminjanja magnetnega pretoka skozenj;
elektrostatska ~ pojav, da se v telesu, kadar ga dajo v zunanje električno polje, vzpostavi notranje električno polje
3. sproženje kakega procesa, predvsem razvojne diferenciacije sosednjega dela ploda v zgodnjem razvoju s posredovanjem embrionalnega organizatorja
4. povečanje sinteze encima z delovanjem induktorja
Razložene stalne zveze:
~ mikrosomskih encimov povečanje jetrne sinteze encimov naddružine citokromov P450 pod vplivom določenih ksenobiotikov, kar pospeši biotransformacijo samega ksenobiotika, pa tudi zdravil, hormonov in bilirubina
5. prenašanje zdravih ali patoloških nazorov z ene osebe na drugo po sugestivni poti
6. začenjanje, uvodna faza sin. inductio
Razložene stalne zveze:
~ imunske tolerance postopek za odstranitev inhibitorjev AHG (protiteles proti AHG), ki ovirajo zdravljenje pri bolnikih s hemofilijo A (toleranca se doseže po daljšem obdobju vsakodnevnih infuzij velikega odmerka AHG) sin. ITI;
~ narkoze → indukcija splošne anestezije;
~ poroda uvajanje, sprožitev poroda z aplikacijo prostaglandinov (npr. dinoproston, misoprostol) ali z mehanično dilatacijo cervikalnega kanala maaternice z balonskim katetrom sin. inductio partus;
~ splošne anestezije priprava za splošno anestezijo z intravensko injekcijo ultrakrakotrajno delujočega anestetika sin. uvajanje v splošno anestezijo
Dostopnost
Dostopnost