indúktor -ja m
1. snov, ki v celici povzroči povečano sintezo encima, vključenega v prevzem in/ali metabolizem te snovi ali strukturno podobne snovi (induktor ponavadi razveže represor z operatorja in sproži transkripcijo gena)
Razložene stalne zveze:
encimski ~ → induktor (1)
2. skupina embrionalnih celic ali embrionalno tkivo, ki sintetizira in sprošča dejavnike, ki uravnavajo rast in diferenciacijo delov embrija sin. embrionalni organizator
Razložene stalne zveze:
embrionalni ~ → induktor (2);
primarni ~ prvi v vrsti embrionalnih induktorjev kakega organa (npr. dorzalna horda za osrednje živčevje);
sekundarni ~ drugi v vrsti embrionalnih induktorjev kakega organa (npr. prozencefalon za očesno čašo);
terciarni ~ tretji v vrsti embrionalnih induktorjev kakega organa (npr. očesna čaša za očesno lečo)
3. → spodbujevalec
Razložene stalne zveze:
~ ovulacije → spodbujevalec ovulacije
4. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti
Dostopnost
Dostopnost