integrín -a m, nav. mn. transmembranski proteini z obsežno glikoproteinsko ektodomeno, celične adhezijske molekule, ki povezujejo celico z zunajceličnim matriksom ali z adhezijskimi molekulami sosednjih celic, z endodomeno se povezujejo s citoskeletom (so tudi del signalne poti, ki celici posreduje informacijo o kemičnem in mehanskem stanju zunajceličnega matriksa) prim. CAM, fokalna adhezija, integrinski receptorji, kadherin, talin, vinkulin
Razložene stalne zveze:
~α4β7 integrinski dimer, ki uravnava potovanje limfocitov iz krvi v črevesno limfatično tkivo
Dostopnost
Dostopnost