integrín -a m, nav. mn.  transmembranski proteini z obsežno glikoproteinsko ektodomeno, celične adhezijske molekule, ki povezujejo celico z zunajceličnim matriksom ali z adhezijskimi molekulami sosednjih celic, z endodomeno se povezujejo s citoskeletom (so tudi del signalne poti, ki celici posreduje informacijo o kemičnem in mehanskem stanju zunajceličnega matriksa)  prim. CAM, fokalna adhezija, integrinski receptorji, kadherin, talin, vinkulin

Razložene stalne zveze:
~α4β7  integrinski dimer, ki uravnava potovanje limfocitov iz krvi v črevesno limfatično tkivo 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek