izolátor -ja  regulacijski odsek na molekuli DNA, ki deluje kot razmejitveni genetski element z dvojno vlogo pri izražanju genov: deluje kot ovira ojačevalnega zaporedja (urejevalec) ali pa redkeje kot zapora proti proteinom kondenziranega kromatina, ki bi se širili proti aktivnemu kromatinu (v evoluciji je nastal zaradi potrebe, da, kadar imata dva sosednja gena na istem kromosomu zelo različen vzorec izražanja, zavirajoči ali spodbujajoči mehanizmi enega gena ne motijo izražanja drugega gena) 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek