izomeríja -e ž pojav, da imajo spojine z enako molekulsko formulo različno razporeditev atomov ali atomskih skupin v molekuli ali v prostoru in se zato med seboj razlikujejo v fizikalnih, kemičnih in/ali bioloških lastnostih sin. izomernost; prim. stereoizomerija
Razložene stalne zveze:
geometrijska ~ vrsta stereoizomerije, pri kateri se izomer cis in izomer trans razlikujeta po razporeditvi atomov ali atomskih skupin ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča;
~ cis-trans žarg. geometrijska → izomerija;
optična ~ vrsta stereoizomerije, pri kateri se izomeri razlikujejo po razporeditvi atomov ali atomskih skupin okrog enega asimetričnega ali več asimetričnih ogljikovih atomov in se zato razlikujejo v sposobnosti sukanja ravnine linearno polarizirane svetlobe prim. konfiguracija D, konfiguracija L;
strukturna ~ vsaka vrsta izomerije, pri kateri se izomeri razlikujejo v razporeditvi atomov in atomskih skupin v molekuli (strukturna izomera sta npr. etanol (CH3CH2OH) in dimetileter (CH3OCH3))
Dostopnost
Dostopnost