izotóničnost -i ž
1. pojav, pri katerem je v kaki raztopini koncentracija delcev, ki ne morejo prehajati čez semipermeabilno membrano, enaka kot v raztopini, ki je na drugi strani membrane
2. lastnost raztopine, da ima enak osmotski tlak kot raztopina, s katero se primerja, navadno s krvnim serumom ali 0,9-odstotno raztopino natrijevega klorida sin. izotonija (2)
Proste zveze:
~ telesnih tekočin;