izotóničnost -i ž  

1. pojav, pri katerem je v kaki raztopini koncentracija delcev, ki ne morejo prehajati čez semipermeabilno membrano, enaka kot v raztopini, ki je na drugi strani membrane  

2. lastnost raztopine, da ima enak osmotski tlak kot raztopina, s katero se primerja, navadno s krvnim serumom ali 0,9-odstotno raztopino natrijevega klorida  sin. izotonija (2)

Proste zveze:
~ telesnih tekočin;   



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek