kemokín -a m, nav. mn. vsak pripadnik skupine kemotaktičnih citokinov z majhno molekulsko maso (8—10 kDa), ki vzbujajo in privlačijo določene vrste levkocitov, njihovo izločanje pa izzoveta IL-1 in TNF-alfa (glede položaja cisteinov na N-terminalnem koncu peptidne verige se uvrščajo v skupine kemokinov C, CC, CXC in CX3C) prim. citokin, RANTES
Razložene stalne zveze:
~ C → limfotaktin;
~ CX3C → fraktalkin;
~i CC družina kemokinov, ki jih tvorijo limfociti T, vplivajo tudi na razporeditev limfocitov T in B v bezgavkah;
~i CXC družina kemokinov, ki jih tvorijo aktivirani makrofagi in druge celice, npr. endotelijske