kolimátor -ja m
1. del optične naprave, ki da curek svetlobe z vzporednimi žarki, sestavlja jo zbiralna leča in reža v njenem gorišču
2. v radiologiji in radioterapiji kovinska zaslonka, ki omejuje in usmerja snop žarkov X ali gama
3. v nuklearni medicini svinčena plošča ali valj z vzporednimi, konvergentnimi ali divergentnimi odprtinami, ki prepuščajo žarke gama v točno določeno smer do detektorja
Razložene stalne zveze:
divergentni ~ kolimator z divergentno usmerjenimi odprtinami;
konvergentni ~ kolimator s konvergentno usmerjenimi odprtninami;
nizkoenergijski ~ kolimator s svinčenimi pregradami med odprtinami za prestrezanje žarkov gama z majhno energijo;
paralelni ~ kolimator z vzporednimi odprtinami;
srednjeenergijski ~ kolimator s svinčenimi pretini med odprtinami za prestrezanje žarkov gama s srednjo energijo;
visokoenergijski ~ kolimator s svinčenimi pretini med odprtinami za prestrezanje žarkov gama z veliko energijo
Dostopnost
Dostopnost