koníca -e ž
1. koničasti končni del organa ali telesnega dela sin. apeks, apex, vrh, vršiček; prim. ost
Stalne zveze:
udar srčne ~e;
Razložene stalne zveze:
jezična ~ tanjši in ožji sprednji del jezika sin. apeks jezika, apex linguae, vrh jezika;
koreninska ~ → apeks zobne korenine;
lasna ~ končni šiljasti del lasnega stebelca sin. apex pili, lasni apeks;
nosna ~ najbolj štrleči, koničasti spodnji del nosu sin. apex nasi, nosni apeks, nosni vršek;
srčna ~ spodnji ožji del srca, ki je najbližji sprednji steni prsnega koša sin. apex cordis, srčni apeks;
zobna ~ → apeks zobne korenine
2. zašiljeni konec inštrumenta prim. ost
3. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji ali največji meri, stopnji