konkomitánten -tna -o  ki kaj spremlja, hkraten s čim drugim  sin. concomitans, komitanten, spremljajoč

Stalne zveze:
~a bolezen, ~a radiokemoterapija, ~i strabizem;  



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek