kontrastíranje -a s v citologiji in histologiji postopek, s katerim se dosežejo razlike v kontrastu med celičnimi in tkivnimi sestavinami pri opazovanju s svetlobnim ali elektronskim mikroskopom
Razložene stalne zveze:
negativno ~ 1. negativno → barvanje 2. v elektronski mikroskopiji naparjanje težkih kovin na objekt (npr. na viruse ali makromolekule) 3. vbrizganje zraka po prikazu z barijevim sulfatom pri rentgenski preiskavi votlih organov;
pozitivno ~ 1. pozitivno → barvanje 2. v elektronski mikroskopiji vnašanje soli težkih kovin v celične strukture
Dostopnost
Dostopnost