laméla -e ž
1. tanka ploščica kake snovi
2. plast kostnine sin. platica
Razložene stalne zveze:
generalne ~e obodne → lamele;
Haversove ~e koncentrične → lamele;
intermediarne ~e vmesne → lamele;
koncentrične ~e lamele zrele kostnine, ki v plasteh obdajajo centralni kanal;
obodne ~e lamele zrele kostnine, ki obdajajo diafizo bodisi pod periostom bodisi pod endostom;
skleninska ~ ob histološkem pregledu vodoravne rezine zobne krone viden list organske snovi, ki poteka od skleninsko-dentinske meje do površine sklenine;
vmesne ~e lamele zrele kostnine, ki ležijo med osteoni kot nepopolni ostanki starejših, deloma resorbiranih osteonov
3. majhna zdravilna ploščica iz želatine za uporabo na konjunktivi