leishmanioza -e [lišmanióza] ž skupina bolezni, ki jo povzročajo bičkarji rodu Leishmania, ter jih na človeka prenašajo razne vrste dvokrilih žuželk iz rodov Phlebotomus in Lutzomyia, mogoč je tudi neposreden prenos s človeka na človeka, in se kažejo v visceralni, mukokutani in kutani obliki sin. leishmaniasis, leishmaniosis, lišmaniaza, lišmanioza
Razložene stalne zveze:
kožna difuzna ~ ki se začne kot papula, sledijo ji satelitske spremembe in zasevki na drugih, tudi oddaljenih delih kože, pojavlja se pri osebah z anergijo in pomanjkljivo celično imunostjo, traja lahko 20 let in več;
kožna ~ ki jo povzročajo razne vrste leishmanij in zanjo zbolijo predvsem odrasli ter se pojavlja kot razjeda ali več kožnih razjed;
mukokutana ~ ki jo v Ameriki povzročata Leishmania brasiliensis in Leishmania mexicana ter prizadene kožo, sluznice, predvsem v ustih in nosu, z nastankom razjed sin. espundija;
pokalaazarna kožna ~ ki se kaže z depigmentiranimi ali hipopigmentiranimi nodularnimi spremembami na koži obraza, vratu, prsnega koša ali stegen, pojavi se v Indiji pri 20 % bolnikov do dve leti ali več po preboleli visceralni obliki bolezni in traja do 20 let, v Afriki se pojavi pri 3 % bolnikov nekaj mesecev po preboleli visceralni obliki bolezni in traja nekaj mesecev;
ponavljajoča se ~ tuberkuloidna oblika kožne lišmanioze, za katero so značilne ponovitve bolezni, bolezen traja 20 do 40 let, prizadete so lahko tudi sluznice, zlasti sluznica nosu, kar včasih popolnoma iznakazi nos;
sluznično-kožna ~ mukokutana → leishmanioza;
visceralna ~ ki jo povzročajo Leishmania donovani in nekatere druge leishmanije, se kaže z vročino, hepatosplenomegalijo, anemijo, temno pigmentirano kožo, nezdravljena se konča s smrtjo sin. črna vročica, kala-azar, mrzlica dumdum