macula -ae [mákula] ž
1. majhna struktura, kot zadebelitev, zgostitev, skupek celic, pega, luknjica
Razložene stalne zveze:
~ adhaerens pegasti → dezmosom;
~ communicans presledkovni → stik;
~ corneae → motnjava roženice;
~ densa del jukstaglomerulnega aparata, sestavljen iz visokih celic z gostimi jedri v epiteliju distalnega zvitega tubula, receptor za koncentracijo natrija v tem delu nefrona;
~ lutea rumena → pega;
~ mongolica sivomodra lisa na koži zaradi nakopičenih melanocitov globlje v dermisu;
~ retinae rumena → pega;
~ sacculi ovalna zadebelitev v steni vrečice notranjega ušesa z dlačnicami, občutljivimi za linearne pospeške sin. makula vrečice;
~ utriculi ovalna zadebelitev v steni mešička notranjega ušesa z dlačnicami, občutljivimi za linearne pospeške sin. makula mešička;
~ae cribrosae vsako od treh področij v steni vestibuluma ušesa s številnimi odprtinami, skozi katere aksoni oskrbujejo membranski labirint
2. → makula (2)
Razložene stalne zveze:
~ae caerulaeae majhne sivomodrikaste pege na koži prsnega koša, trebuha, stegen in nadlaktov, ki jih povzročajo uši