mandrágora -e ž  strupena sredozemska rastlina iz družine razhudnikovk (Mandragora officinarum), ki vsebuje razne alkaloide (npr. skopolamin), v srednjem veku so jo uporabljali kot sestavino »čarobnega napoja«, kot splošni anestetik in sedativ s podobnim učinkom, kot ga ima volčja češnja  sin. nadlišček



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek