mandrágora -e ž strupena sredozemska rastlina iz družine razhudnikovk (Mandragora officinarum), ki vsebuje razne alkaloide (npr. skopolamin), v srednjem veku so jo uporabljali kot sestavino »čarobnega napoja«, kot splošni anestetik in sedativ s podobnim učinkom, kot ga ima volčja češnja sin. nadlišček