maníja -e ž endogena, fazično potekajoča duševna motnja, ki se kaže v privzdignjenem razpoloženju, nabodrenosti, vrvežavosti in logoreji ter motorični razvrtosti, ena od obeh oblik manično-depresivne psihoze
Proste zveze:
floridna ~;
Razložene stalne zveze:
atonična ~ manični → stupor;
delirantna ~ manični → delirij;
grozava ~ atipična manična psihoza, pri kateri so prisotni vsi drugi tipični znaki manije, le razpoloženje je anksiozno z morebitno depresivno primesjo;
jezava ~ pri kateri prevladujeta razdražljivost in jezavost, hiperaktivnost pa se kaže v prepirljivosti in tožbarjenju;
konfuzna ~ pri kateri doseže vrvežavost tako stopnjo, da v bolnikovem govorjenju manjkajo asociacijske povezave in postane govor inkoherenten
Dostopnost
Dostopnost