mediátor -ja m
1. specifična kemična snov, izločena iz določene celice, ki sproži določeno aktivnost ciljne celice, ko doseže njen receptor sin. kemični posrednik, prenašalec (1); prim. nevrotransmitor
Razložene stalne zveze:
ekscitatorni ~ ki kaj spodbuja v ciljni celici;
inhibitorni ~ ki kaj zavira v ciljni celici;
medcelični ~ primarni → mediator;
primarni ~ medcelični kemični prenašalec, hormon, nevrotransmitor ali druga aktivna molekula sin. medcelični obveščevalec, primarni obveščevalec;
sekundarni ~ znotrajcelični kemični posrednik, npr. cAMP, cGMP, IP3, DAG, ki nastane v celici po vezavi hormona, nevrotransmitorja ali druge aktivne molekule na transmembranski receptor (receptor je sklopljen s proteini G, ki omogočijo prenos dražljaja v celico, tako da uravnavajo znotrajcelično encimsko reakcijo, v kateri nastaja sekundarni mediator, ta pa uravnava specifične biokemične procese v celici) sin. sekundarni obveščevalec, znotrajcelični obveščevalec;
znotrajcelični ~ sekundarni → mediator
2. spojina, ki se sprosti iz senzibiliziranih celic po reakciji antigena s protitelesom in izzove alergijsko reakcijo
Proste zveze:
~ anafilaksijske reakcije;
3. spojina, ki se sprosti v vnetni reakciji in povzroča znake vnetja
Razložene stalne zveze:
~i reakcije akutne faze interlevkin-1, interlevkin-6, interlevkin-8 in TNF-alfa, ki se izločajo iz aktiviranih makrofagov in posreduje sistemske odzive na vnetje, med drugim v jetrih sintezo beljakovin akutne faze;
protivnetni ~i ki zavirajo vnetje (npr. antagonist receptorja za interlevkin-1, solubilni receptor TNF-alfa, transformirajoči rastni dejavnik beta, interlevkin-4, interlevkin-10, defenzini in drugi);
vnetni ~i histamin, bradikinin, aktivni fragmenti komplementa, citokini, prostaglandini, levkotrieni, prosti radikali in druge spojine, ki se sproščajo ali ki nastanejo v vnetišču in povzročajo ter vzdržujejo vnetje
Dostopnost
Dostopnost