metakromazíja -e ž  lastnost celičnih struktur, da se zaradi posebne kemične zgradbe obarvajo z nekaterimi bazičnimi barvili v drugi barvi, kot jo ima barvilo sámo  sin. metakromatičnost;  prim. ortokromazija (1)



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek