mitóza -e ž  proces pri delitvi jedra somatskih celic, sestavljen iz niza faz (profaze, metafaze, anafaze in telofaze), ki zagotavlja ohranitev enakega števila kromosomov in množine DNA v na novo nastalih jedrih, sledi delitev citoplazme (citokineza)  sin. jedrna delitev, kariokineza, mitotska delitev

Stalne zveze:
~o promovirajoči faktor, sprožilni faktor ~e, zaviralec ~e;  

Razložene stalne zveze:
astralna ~ pri kateri so udeleženi centriola, astrosferi in delitveno vreteno, kar je značilno za živalske celice;
atipična ~ nepravilna mitoza;
heterotipična ~ pri kateri se sestrski kromatidi, spojeni s konci v obroč, kar je značilno za prvo meiotsko delitev, razdelita v drugi meiotski delitvi;
multicentrična ~ pluripolarna → mitoza;
patološka ~ atipična mitoza malignomske celice, pri kateri se kromosomi neenakomerno porazdelijo v obe hčerinski celici;
pluripolarna ~ pri kateri se oblikuje več delitvenih vreten, kar povzroči nepravilno razporeditev kromosomov v nove celice 



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek