motivácija -e ž notranje spodbude in zunanji vplivi, ki človeka spodbujajo h kaki dejavnosti, jo sprožijo, usmerjajo, opredelijo jakost in trajanje, da doseže cilje in zadovolji potrebe
Razložene stalne zveze:
primarne ~e prirojene, nevrofiziološko določene sile, ki ženejo človeka v dejavnosti, nujne za obstoj posameznika ali vrste;
sekundarne ~e ki se razvijajo na podlagi izkušenj in učenja (npr. težnja po posesti, uveljavljanju)
Dostopnost
Dostopnost