nórma -e ž
1. kar določa, kakšno mora biti ravnanje, vedenje, mišljenje sin. pravilo
Razložene stalne zveze:
reakcijska ~ sposobnost organizma, da razvije določene znake pod vplivom okolja različno, vendar v okviru, ki ga določa genotip
2. količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času
3. dopustni ali obvezni okvir človekovega mišljenja in ravnanja
Razložene stalne zveze:
družbene ~e zahteve glede vedenja in sporazumevanja znotraj določene skupine, subkulture ali kulture, ki vključujejo tudi merila duševnega zdravja in duševnih motenj;
realna ~ statistična norma, ki brez moralnega vrednotenja enači normalnost in pogostost;
statistična ~ realna → norma