obdúkcija -e ž preiskovanje trupla z razrezanjem zaradi ugotovitve patološkega procesa in vzroka smrti sin. avtopsija, nekropsija, obduciranje, obductio; prim. seciranje
Razložene stalne zveze:
dovoljena ~ ki se opravi na željo svojcev, če se ne strinjajo z vzrokom smrti (odredi jo zdravnik — mrliški preglednik) sin. sanitarna obdukcija (1);
klinična ~ ki se opravi pri vsaki osebi, ki umre v zdravstveni ustanovi ali pri zasebnem zdravniku (od obdukcije se lahko odstopi, če je vzrok smrti nesporno jasen);
obvezna ~ ki se opravi, kadar je nejasen ali neznan vzrok smrti, kadar je posredi nalezljiva bolezen ali sum nalezljive bolezni ali kadar to zahteva lečeči zdravnik (odredi jo zdravnik — mrliški preglednik) sin. sanitarna obdukcija (2);
sanitarna ~ 1. dovoljena → obdukcija 2. obvezna → obdukcija;
sodna ~ obdukcija, ki se opravi vselej, kadar je podan sum ali je očitno, da je smrt pozročilo kaznivo dejanje;
zavarovalniška ~ ki se opravi na zahtevo zavarovalnice in v skladu z zavarovalno pogodbo
Dostopnost
Dostopnost