obstrúkcija -e ž prekinitev, oviranje pretoka sin. obstructio, zapora; prim. obturacija, okluzija (1)
Razložene stalne zveze:
benigna prostatična ~ dolgotrajno napredujoča bolezen z benignim povečanjem prostate, obstrukcijo pretoka seča in subjektivnimi težavami pri mokrenju, kot npr. težaven začetek mokrenja, polakisurija, prekinjajoč curek, nikturija in uhajanje po kapljicah sin. BPO; prim. benigno povečanje prostate;
biliarna ~ zapora odtoka žolča;
bronhialna ~ ovirana prehodnost bronhusa;
ekstrahepatična biliarna ~ ekstrahepatična → holestaza;
intestinalna ~ → ileus;
limfatična ~ zapora mezgovnic, ki vodi v zastoj limfe, v črevesju tudi v malabsorpcijo;
~ dihalnih poti oviran pretok zraka v dihalnih poteh, npr. pri astmi ali KOPB;
~ odvajanja zaprtje, pri katerem bolnik ne more sprostiti mišic medeničnega dna in zunanjega analnega sfinktra;
~ sečil oviran pretok v sečilih, ki povzroči retrogradno povišanje tlaka v sečnih izvodilih sin. zapora sečil; prim. sečila, sečna izvodila;
pilorična ~ obstrukcija na prehodu iz želodca v dvanajstnik;
portalna ~ obstrukcija pretoka v sistemu portalne vene
Dostopnost
Dostopnost