ogljikovodík -a m, nav. mn. vsak pripadnik skupine organskih spojin, ki jih sestavljata ogljik in vodik
Stalne zveze:
aminoderivati aromatskih ~ov, nitroderivati aromatskih ~ov;
Razložene stalne zveze:
aciklični ~i alifatski → ogljikovodik;
aliciklični ~i ogljikovodiki iz ogljikovih atomov, povezanih v obroč, ki ima lastnosti alifatskih spojin;
alifatski ~i ogljikovodiki z ravno ali razvejeno verigo ogljikovih atomov;
aromatski ~i ogljikovodiki, izpeljani iz benzena;
ciklični ~i ki imajo ogljikove atome vezane v obročih;
fluorirani alifatski ~i potisni plini v aerosolih (laki, dezodoranti), pri gorenju razpadejo na fosgen in fluorovodik, delujejo izrazito sistemsko toksično, uporaba zaradi škodljivega vpliva na zaščitni ozonski plašč v ozračju, razen izjemoma, ni dovoljena;
halogenirani alifatski ~i derivati metana, etana, etilena in drugih ogljikovodikov, ki imajo enega ali več atomov vodika zamenjanih z atomi klora, fluora, broma, joda, število v molekuli zamenjanih atomov vodika s halogenom povečuje toksičnost;
klorirani alifatski ~i potisni plini v aerosolih (laki, dezodoranti), pri gorenju razpadejo na fosgen in klorovodik, delujejo izrazito sistemsko toksično, uporaba zaradi škodljivega vpliva na zaščitni ozonski plašč v ozračju, razen izjemoma, ni dovoljena;
klorirani ~i katerikoli od ogljikovodikov, pri katerih je atom vodika nadomeščen s klorom, uporabljajo se v topilih, insekticidih in pri kemičnem čiščenju, nekdaj v rabi tudi kot anestetiki, toksični zaradi topnosti v maščevju;
nasičeni ~i spojine ogljika in vodika, v katerih so ogljikovi atomi povezani samo z enojnimi vezmi;
policiklični ~i ki imajo ogljikove atome vezane v več obročih