óptičen -čna -o
1. nanašajoč se na vid ali oko sin. opticus, vizualen; prim. viden
Stalne zveze:
~a agrafija, ~a agnozija, ~a ataksija, ~a avra, ~a halucinacija, ~a halucinoza, ~a hiazma, ~a kiazma, ~a nevropatija, ~a os (2), ~a pot, ~a proga, ~a radiacija, ~i del mrežnice, ~i nevritis, ~i nistagmus, ~i traktus, ~i živec, ~o vlakno, sindrom ~e kiazme;
2. nanašajoč se na optiko
Stalne zveze:
~a aktivnost, ~a gostota, ~a izomerija, ~a koherentna tomografija, ~a leča, ~a os (1), ~a pinceta, ~a rotacijska disperzija, ~i izomer, ~i mikroskop, ~o okno, ~o rezanje;