orgán -a m  iz različnih tkiv sestavljen del telesa z značilno obliko, položajem, zgradbo in funkcijo  sin. organon, organum

Proste zveze:
cevasti ~, darovalec ~a, donor ~a, eritropoetski ~, intraabdominalni ~, intrapelvični ~, ~ mrtvega darovalca, ~ živega darovalca, votli ~;  

Stalne zveze:
himerizem po presaditvi ~ov, inverzni položaj ~ov, ležišče ~a, kultura ~a, presaditev čvrstih ~ov, ptoza trebušnih ~ov, tipljivost ~ov, Zavod RS za presaditve ~ov in tkiv;  

Razložene stalne zveze:
aberantni ~ ki je na nenavadnem mestu;
akcesorni ~ ki dopolnjuje glavni organ in mu pomaga ali je nadštevilen;
analogni ~ organ ali del telesa, ki je po obliki, zgradbi in funkciji, ne pa po izvoru ali filogenetskem razvoju, podoben ustreznim organom ali delom telesa druge živalske vrste (npr. čutilo sluha pri vretenčarjih in žuželkah) prim. homologni organ;
branhialni ~i star. faringealni → organi;
cirkulatorni ~i → obtočila;
Cortijev ~ spiralni → organ;
čvrsti ~ organ, ki ni niti cevast niti tekoč (srce, ledvica, jetra, pljuča, trebušna slinavka);
dihalni ~i → dihala;
ekskretorni ~i ki izločajo metabolite v krvi iz telesa;
emajlski ~ skleninski → organ;
faringealni ~i ki se razvijejo iz embrionalnega faringealnega aparata, npr. priželjc, obščitnice, ščitnica, nebnica, zunanji sluhovod, votlina srednjega ušesa s slušnimi koščicami, ušesna troblja, spodnja čeljustnica, hioidna kost, grlni hrustanci, epiglotis, jezik idr.;
fruktifikacijski ~ organ gliv in plesni za stvarjanje spor;
generativni ~i organi reprodukcije vrste ali tkiv;
glomusni ~ vsaka arteriovenska anastomoza v obliki z vezivom obdanega klobčiča, zlasti v koži akrov, ki sodeluje pri lokalni reoregulaciji in termoregulaciji;
gustatorni ~ → okušalo;
hematopoetski ~i v katerih nastajajo krvne celice in so prenatalno lokalizirani v ekstraembrionalnem mezodermu rumenjakovega mehurčka, v jetrih, vranici in kostnem mozgu, ponatalno pa samo v kostnem mozgu in limfatičnih organih;
hemopoetski ~i hematopoetski → organi;
homologni ~ 1. organ ali del telesa, ki je po filogenetskem izvoru istoveten, različen pa po strukturi in funkciji, v primerjavi z ustreznim organom ali delom telesa druge živalske vrste (npr. krilo netopirja, plavut kita in roka človeka) 2. organ, ki je po embrionalnem izvoru istoveten, različen pa po strukturi in funkciji pri obeh spolih iste vrste (npr. penis in klitoris)  prim. analogni organ;
homotipni ~ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo na telesu;
izolirani ~ ki je odstranjen iz telesa poskusne živali in ga uporabljajo za medicinske poskuse;
Jacobsonov ~ vomeronazalni → organ;
kadavrski ~ organ mrtvega darovalca;
kopulacijski ~i specializirani organi za heterospolno združevanje zaradi reprodukcije (penis in nožnica);
krvotvorni ~i hematopoetski → organi;
limfatični ~i limfatični → sistem;
limfoepitelijski ~i ki imajo limfocite tudi v epiteliju (npr. priželjc, tonzile in limfatični sistem prebavil);
limfopoetski ~i limfatični → sistem;
limforetikularni ~i ki imajo limfocite v retikularnem vezivu (npr. vranica, bezgavke in posamezni limfatični folikli v raznih delih telesa);
mediastinalni ~ vsak od organov v mediastinumu (2);
medpljučni ~ mediastinalni → organ;
notranji ~i organi prsne in trebušne votline sin. drobovje, viscera;
okušalni ~ → okušalo;
olfaktorni ~ → vohalo;
prebavni ~i → prebavila;
ravnotežni ~ del statoakustičnega organa v makulah sakulusa in utrikulusa ter v kristah semicirkularnih duktusov sin. organum vestibulare;
rudimentarni ~ nepopolno razvit organ;
skleninski ~ ektodermalna zasnova za zob, iz katere se razvije sklenina sin. zobni zametek;
slušni ~ spiralni → organ;
spiralni ~ greben iz visoko specializiranega epitelija, ki leži na spiralni membrani v kohlearnem duktusu, vsebuje eno vrsto notranjih ter tri do pet vrst zunanjih dlačnic, med njimi razne tipe opornih celic, nad njim pa se razpenja krovna membrana, in je čutilo sluha sin. organum auditus, organum spirale;
spolni ~i → spolovila;
statični ~ ravnotežni → organ;
statoakustični ~ kombinirano čutilo za ravnotežje in sluh v membranskem labirintu, ki ga sestavljajo makula sakulusa in utrikulusa, ampularne kriste in spiralni organ sin. organum vestibulocochleare;
škržni ~i star. faringealni → organi;
šokovni ~ ki reagira v anafilaktičnem šoku;
tarčni ~ 1. ciljni organ določenega hormona 2. ciljni organ radioterapije ali kopičenja radioaktivnega sledila;
uropoetski ~i → sečila;
vestibulokohlearni ~ statoakustični → organ;
vestigialni ~ rudimentarni organ pri rojenem človeku, ki ustreza dobro razvitemu in funkcionirajočemu organu pri embriju ali pri filogenetsko sorodnih živalih;
vidni ~ → oko;
vitalni ~i ki so bistveni za preživetje (možgani, srce, ledvice, jetra in pljuča);
vohalni ~ → vohalo;
vomeronazalni ~ vestigialni organ v sluznici nosnega pretina, ki pri živalih verjetno deluje kot vohalo sin. organum vomeronasale;
zakrneli ~ rudimentarni → organ;
Zuckerkandlov ~ → paraganglion aorticum abdominale