organél -a m del protoplazme z mikroskopsko ali submikroskopsko prepoznavnostjo in določeno funkcijo sin. organček
Razložene stalne zveze:
celični ~ struktura v citoplazmi in jedru, ki opravlja določeno funkcijo in je obdana z membrano (npr. jedro, mitohondriji, Golgijev aparat, zrnati in gladki endoplazemski retikulum, lizosomi, sekretorne vezikule, peroksisomi) ali pa ne (npr. nukleolus, ribosomi, mikrofibrile, mikrotubuli, mikrofilamenti, intermediarni filamenti, centrioli, migetalke, bički, kromosomi);
citoplazemski ~ celični → organel;
semiavtonomni ~ ki vsebuje lastno DNA in je zmožen sinteze nekaterih lastnih proteinov, vendar zapis, ki ga nosi, ne zadošča za sintezo vseh sestavin, zato njegove proteine kodira poleg lastne DNA še jedrna DNA (npr. mitohondrij in kloroplast)
Dostopnost
Dostopnost