órtokromazíja -e ž
1. lastnost celičnih struktur, da se obarvajo srednje močno v barvi raztopine barvila sin. evkromazija; prim. hiperkromazija (1), hipokromazija (1), metakromazija, polikromazija
2. lastnost eritrocitov z normalno koncentracijo hemoglobina, da se primerno močno obarvajo z eozinom prim. hiperkromazija (2), hipokromazija (2)