osifikácija -e ž nastajanje kostnine sin. kostenenje, kostenitev, ossificatio, zakostenevanje; prim. zakostenitev;
Proste zveze:
~ frakture, ~ skeleta;
Razložene stalne zveze:
dezmalna ~ pri kateri nastaja kostnina neposredno iz veziva (tako nastane večina kosti glave);
direktna ~ dezmalna → osifikacija;
ektopična ~ ki poteka v vezivu številnih organov, ki niso deli skeleta (npr. v arterijah, ledvicah, mišicah, kitah);
enhondralna ~ hondralna osifikacija v notranjosti hrustančno zasnovanega skeletnega dela prim. perihondralna osifikacija;
heterotopna ~ ki se pojavi na nenavadnem (npr. v ščitastem hrustancu) ali nenormalnem (npr. v mišici) kraju;
hondralna ~ pri kateri nastaja kostnina posredno, v poprej hrustančno zasnovanih skeletnih delih, in se pojavlja kot perihondralna in enhondralna osifikacija (tako nastane večina kosti trupa in udov);
hrustančna ~ hondralna → osifikacija;
indirektna ~ hondralna → osifikacija;
perihondralna ~ hondralna osifikacija pod perihondrijem, ki obdaja hrustančno zasnovan skeletni del prim. enhondralna osifikacija;
primarna ~ dezmalna → osifikacija;
sekundarna ~ hondralna → osifikacija