osmorecéptor -ja m
1. vrsta nevronov v bližini supraoptičnega jedra hipotalamusa, ki uravnavajo sproščanje ADH in občutek žeje (njihova aktivnost se zveča, če je zvišana osmolarnost telesnih tekočin, in se zmanjša, če je osmolarnost telesnih tekočin znižana) sin. ozmoreceptor
2. olfaktorni → kemoreceptorji