otóček -čka m, nav. mn. gruče enakovrednih celic ali tkivne strukture, ki se ločijo od okolnega tkiva sin. insula (2)
Stalne zveze:
amiloidni polipeptid pankreasnih ~ov, tumor Langerhansovega ~a;
Razložene stalne zveze:
krvni ~i skupine celic v ekstraembrionalnem mezodermu, iz katerih se razvijejo prve krvne celice in krvne žile sin. angiogenetska celična gnezda;
Langerhansovi ~i pankreasni → otočki;
Malassezov epitelijski ~ star. → cementikel;
pankreasni ~i otočki iz endokrinih celic, raztreseni med pankreasovimi acinusi, ki izločajo insulin, glukagon, gastrin, somatostatin in pankreasni polipeptid sin. insulae pancreaticae, insularni aparat, inzularni aparat;
pankreasovi ~i pankreasni → otočki;
parenhimski ~ cerebelarni → glomerul;
Reverdinovi epidermalni ~i majhni prosti kožni transplantati;
Walthardovi ~i skupine epitelijskih celic v mezosalpinksu, mezovariju ali pod serozo jajcevodov, iz katerih se lahko razvije Brennerjev (F.) tumor