označeválec -lca m kar označuje ali se uporablja za označevanje česa sin. marker
Razložene stalne zveze:
biokemijski ~ vsaka specifična lastnost, dokazljiva z biokemičnim testom (npr. prisotnost ali odsotnost določenega encima);
biološki ~ celici lastna molekula, ki omogoči identifikacijo vrste celice, njeno pojavljanje v krvi omogoči ali olajša diagnozo bolezni določenega organa, spremljanje napredovanja bolezni in uspešnost zdravljenja sin. biomarker;
celični ~ površinska molekula (npr. glikoprotein, glikolipid), ki je značilna za določeno celično vrsto in jo je mogoče prepoznati s specifičnimi ligandi (npr. z monoklonskimi protitelesi) sin. celični marker;
embrionalni ~i celični označevalci, značilni za embrionalne celice;
fluorescentni ~ 1. snov, ki se veže specifično na kako molekulo in jo z lastno fluorescenco naredi vidno s fluorescenčnim mikroskopom 2. snov, ki se kopiči v neoplastičnih celicah in jih zaradi fluorescence naredi prepoznavne po osvetlitvi, npr. preko endoskopa;
genetski ~ značilni ponavljajoči motivi nukleotidov na nekodirajoči DNA;
genski ~ posebej izrazit dedni znak, ki označuje kako družino ali populacijo sin. genski marker;
limfocitni ~ molekula, ki je značilna za določeno vrsto limfocitov in jo lahko dokazujejo (npr. z monoklonskimi protitelesi CD);
~ DNA prepoznaven odsek DNA, ki se uporablja za sledenje dedovanja bolezni v družini;
površinski ~i proteini na površini celice, značilni za določen tip celic, dokazujejo jih z monoklonskimi protitelesi ali z drugimi detekcijskimi metodami;
radioaktivni ~ radioizotopski → označevalec;
radioizotopski ~ spojina z radioaktivnim nuklidom za označevanje določenega tkiva, celic ali molekul;
spinski ~ molekula s paramagnetnimi lastnostmi, ki jo uporabljajo kot označevalec za meritve z elektronsko spinsko resonanco;
tumorski ~ nav. mn. snovi, ki jih izločajo celice malignih neoplazem določene vrste sin. tumorski marker
Dostopnost
Dostopnost