patologíja -e ž
1. veda, ki preučuje bolezenske morfološke in funkcionalne spremembe v organizmu sin. patološka anatomija, patološka morfologija, patomorfologija; prim. ortologija
Proste zveze:
eksperimentalna ~;
Razložene stalne zveze:
celularna ~ ki raziskuje in ugotavlja bolezenske spremembe na ravni celice;
eksperimentalna ~ ki raziskuje posledice ravnanj s poskusnimi sistemi (živalmi, celičnimi kulturami), ki posnemajo patološke procese;
geografska ~ ki raziskuje in ugotavlja pojavljanje bolezni po posameznih zemljepisnih področjih;
humoralna ~ nauk, po katerem je vzrok vseh bolezni v napačni sestavi telesnih tekočin;
kirurška ~ ki ugotavlja in raziskuje bolezenske spremembe operacijsko odvzetih vzorcev tkiva z namenom diagnoze in usmerjanja zdravljenja;
klinična ~ 1. ki ugotavlja in raziskuje bolezenske morfološke in funkcionalne spremembe, z uporabo fizikalnih, kemičnih in drugih metod išče napake v strukturah in sestavinah v različnih vzorcih organizma (npr. v tkivu, krvi, urinu, možganski tekočini) ter registrira funkcijske odzive organov in organskih sistemov 2. v določeno klinično stroko usmerjena patologija (npr. ginekološka, onkološka, kirurška patologija);
komparativna ~ ki preučuje in primerja bolezenske spremembe različnih vrst živali in rastlin;
molekularna ~ ki raziskuje molekularnobiološke, biokemične in biofizikalne celične mehanizme kot osnovne dejavnike bolezni;
nacionalna ~ ki preučuje pojavljanje bolezni, vezanih na narodno skupnost;
specialna ~ ki obravnava posamezne organske sisteme (npr. osrednje živčevje);
splošna ~ ki obravnava tipe bolezenskih dogajanj kot odziv organizma na določeno nokso (npr. vnetje, metaplazija, tumorji)
2. žarg. bolezenski ali deviantni pojavi nasploh
Razložene stalne zveze:
oralna ~ patologija ust in ustne votline;
socialna ~ vzorci deviantnega, družbeno nevarnega ali škodljivega vedenja (npr. kriminal, prostitucija, uživanje mamil)
Dostopnost
Dostopnost