penicilín -a m prvo odkriti naravni antibiotik, pripadnik skupine betalaktamskih antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih plesni iz rodu Penicillium ali pa so polsinteznega izvora, osnovno ogrodje molekule sta kondenzirana betalaktamski in tiazolidinski obroč, učinkujejo predvsem na grampozitivne bakterije, tako da zavirajo prečno povezovanje peptidoglikanov v celičnih stenah rastočih bakterij prim. aminopenicilini, izoksazolilpenicilini, ureidopenicilini
Proste zveze:
kombinacija ~ov z zaviralci betalaktamaz, proti betalaktamazam odporen ~, proti penicilinazi odporen ~, za betalaktamaze občutljiv ~, za penicilinazo občutljiv ~;
Stalne zveze:
vezavni protein za ~;
Razložene stalne zveze:
naravna ~a benzilpenicilin in fenoksimetilpenicilin, ki sta pridobljena s fermentacijo plesni iz rodu Penicillium;
~ G → benzilpenicilin;
~ V → fenoksimetilpenicilin;
polsintetični ~i pridobljeni s polsintezo na izhodiščni biosintezni spojini 6-aminopenicilanski kislini;
protistafilokokni ~ → izoksazolilpenicilini