prebáva -e ž mehanični, kemični in encimski proces spreminjanja zaužite hrane ali njenih sestavin v kemične snovi, ki se lahko absorbirajo in asimilirajo sin. digestija
Razložene stalne zveze:
intracelularna ~ znotrajcelična → prebava;
~ beljakovin encimska razgradnja beljakovin v želodcu, dvanajstniku in jejunumu do oligopeptidov in aminokislin;
~ maščob emulgiranje triacilglicerolov v dvanajstniku in jejunumu s solmi žolčnih kislin in lecitinom iz žolča, encimska razgradnja do prostih maščobnih kislin in monoacilglicerolov, tvorba micel (2) iz monoacilglicerolov, lipoglicerofosfolipidov, prostih maščobnih kislin, holesterola, v maščobi topnih vitaminov in soli žolčnih kislin, absorpcija sestavin micel v enterocite, v katerih se monoacilgliceroli ponovno zaestrijo v triacilglicerole ter izločijo kot hilomikroni v črevesno limfo;
~ ogljikovih hidratov encimska razgradnja polisaharidov z amilazo trebušne slinavke v dvanajstniku in tankem črevesu ter razgradnja disaharidov z disaharidazami na enterocitih do monosaharidov;
~ v debelem črevesu zgostitev himusa iz tankega črevesa zaradi absorpcije vode in elektrolitov;
~ v tankem črevesu mehanični, kemični in encimski procesi za razgradnjo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob do preprostejših sestavin, ki se absorbirajo v kri in limfo;
~ v ustih začetek razgradnje polisaharidov z encimom α-amilazo v slini;
~ v želodcu začetek razgradnje beljakovin, denaturacija s HCl, razgradnja s pepsinom približno 15 % beljakovin iz hrane do oligopeptidov in aminokislin;
znotrajcelična ~ razgradnja avtofagnega ali heterofagnega substrata v lizosomih
Dostopnost
Dostopnost