presbiakúza -e ž fiziološka napredujoča obojestranska perceptivna naglušnost, ki se razvija s staranjem in jo navadno spremljata šumenje in izguba sluha za visoke tone sin. presbyacusis, presbiakuzija, starostna naglušnost
Razložene stalne zveze:
zgodnja ~ ki nastane že v mladeniški dobi sin. presbyacusis praematura