psíhoterapíja -e ž različne metode obravnavanja duševnih in psihosomatskih motenj z usmerjenim duševnim vplivanjem terapevta na bolnika
Proste zveze:
fiziološki učinki pri ~i, psihodinamska ~;
Razložene stalne zveze:
aktivna klinična ~ manj zahtevna, površinska psihoterapija, izvedljiva tudi v nepsihiatričnih inštitucijah;
analitična ~ → psihoanaliza (2);
antropološka ~ ki se naslanja na teoretične poglede antropološke psihiatrije;
eksistencialistična ~ ki izhaja iz univerzalnih vprašanj, ki se tičejo človekove eksistence (vprašanja o svobodi in njenih omejitvah, smislu življenja, smislu trpljenja, neizbežnosti smrti ipd.), in ki naj bi predstavljala osnovne vire bolnikove tesnobe;
globinska ~ globinskopsihološka → psihoterapija;
globinskopsihološka ~ ki gradi metodo in tehniko na spoznanjih kake od globinskopsiholoških teorij osebnosti;
individualnopsihološka ~ ki izhaja iz individualne psihologije (po Adlerju);
kolektivna ~ psihoterapevtsko obravnavanje večjih skupin ljudi, poleg skupinske vključuje tudi miljejsko terapijo in socioterapijo;
mala ~ ki ne upošteva zahtev ortodoksne psihoanalitične psihoterapije in opušča interpretacijo zunajzavestnega materiala;
neoanalitična ~ 1. skupni izraz za novejše modifikacije psihoanalize 2. psihoanaliza (2) po Schultz-Henckeju;
ortodoksna psihoanalitična ~ ki se strogo drži Freudove teorije in metode;
poanalitična ~ manj ortodoksno psihoanalitično spremljanje pacienta po psihoanalitični terapiji;
podpirajoča ~ površinska, neanalitična metoda, ki želi le privesti pacienta k ustreznejšim vedenjskim vzorcem s svetovanjem in vedenjem v življenjskih položajih, persvazijo in sugestijo pa tudi socialnimi intervencijami in blagimi somatskimi terapevtskimi metodami;
površinska ~ psihoanaliza (2), ki neposredno odpravlja simptome, ne odkriva pa psihodinamskega ozadja;
pragmatična ~ površinska → psihoterapija;
predanalitična ~ ki pripravlja pacienta na psihoanalitično terapijo;
psihoanalitična ~ psihoanalitično usmerjena psihoterapija;
psihoanalitično usmerjena ~ ki izhaja iz psihoanalitičnih teoretičnih postavk;
racionalna ~ ki vzdržuje terapevtski pogovor na ravni zavestnih vsebin;
realitetna ~ ki temelji na teoriji izbire W. Glasserja;
rekonstruktivna ~ psihoterapevtske metode, ki razrešujejo zunajzavestne konflikte in težijo h globokim spremembam v osebnostnih vzorcih;
sistemska ~ ki obravnava posameznika vpetega v mrežo odnosov (sistem), kot je npr. družina, družbeno okolje, in disfunkcionalnost sistema;
skupinska ~ skupinska → terapija;
suportivna ~ podpirajoča → psihoterapija;
vedenjsko-kognitivna ~ ki postavlja v središče zdravljenja kognitivno oceno bolnikovega stanja in spremembo neustreznega vedenja;
zakrivajoča ~ ki ostaja le pri blaženju nevrotskih simptomov, izogiba pa se odkrivanju njihovega psihodinamskega ozadja
Dostopnost
Dostopnost