psihóza -e ž  

1. širok pojem za duševne motnje, pri katerih so porušene osnovne psihične funkcije, zlasti čustvovanje, mišljenje in odnos do realnega sveta  sin. insania, psihotična motnja, psychosis;  prim. duševna bolezen

Proste zveze:
akutna psihotična ~, kratka psihotična ~, prehodna psihotična ~;  

Proste zveze:
abortusna ~, akutna ~;  

Razložene stalne zveze:
abortusna ~ psihična motnja po spontanem splavu ali po umetni oprekinitvi nosečnosti;
afektivna ~ zbirni izraz za različne oblike manično-depresivne psihoze in involutivno depresijo;
alkoholna ~ psihotični zapleti alkoholizma;
amfetaminska ~ organska psihoza zaradi zastrupitve oziroma kronične zlorabe amfetamina;
atenuirana ~ prisotnost podpražnih, nespecifičnih simptomov pred izbruhom prve psihotične epizode;
bazedovska ~ duševna motnja pri hipertiroidizmu;
bipolarna ~ manično-depresivna → psihoza;
ciklična ~ manično-depresivna psihoza, pri kateri bolezenska slika precej pravilno niha med maničnim in depresivnim vzorcem;
cikloidna ~ atipična psihoza, pri kateri je potek po tipu manično-depresivne psihoze, simptomatika pa bolj shizofrenska;
disulfiramska ~ psihotično stanje po zastrupitvi z disulfiramom, ki se utegne pojaviti pri neustrezni dozi disulfirama in hkratnem uživanju alkohola;
efektivna ~ zbirni izraz za različne oblike manično-depresivne psihoze in involutivno depresijo;
eksogena ~ ki jo povzročajo agensi, delujoči na živčevje od zunaj, čeprav so lahko vzniknili znotraj organizma pri splošnih boleznih ali boleznih posameznih organskih sistemov;
endogena ~ ki ima vzrok domnevno znotraj organizma, v heredokonstitucionalnih faktorjih, brez doslej znane somatske podlage (domnevno gre za nesorazmerje med učinki dopamina in serotonina v možganih);
epileptična ~ psihoza pri bolniku z epilepsijo, ki se pojavlja akutno (v času napadov, po napadih, zunaj napadov) in kronično, največkrat pri bolnikih z epilepsijo senčnega režnja, in se v poteku lahko razlikuje od psihoz pri osebah brez epilepsije;
generativna ~ ki se pojavi v zvezi z nosečnostjo, puerperijem ali laktacijo in kaže večinoma simptomatiko endogenih, redkeje simptomatskih psihoz;
gestacijska ~ nosečnostna → psihoza;
gravidnostna ~ nosečnostna → psihoza;
horeatična ~ simptomatska psihoza pri horei minor;
jetniška ~ psihogena psihoza kot reakcija na doživetje zapora ali storjenega kaznivega dejanja z latentno težnjo po oprostitvi;
kontuzijska ~ akutna eksogena reaktivna psihoza po obtolčenini možganov;
Korsakovova ~ psihoza alkoholikov, verjetno Wernickejeva bolezen, ki jo navadno spremljajo amnezija, halucinacije, motnja orientacije in zlasti konfabulacije sin. amnestični sindrom, korsakov, Korsakovov sindrom, možganski difuzni psihosindrom, syndroma Korsakov;
laktacijska ~ ki se pojavi v času, normalnem za laktacijo (od 6. tedna do konca 1. leta po porodu), in ima fenomenološko neenotno sliko;
manično-depresivna ~ endogena psihoza, pri kateri si sledijo depresivne in manične faze sin. bipolarna depresija, ciklofrenija, cyclophrenia;  prim. cikloidnost, ciklotimnost;
mešana ~ atipična → psihoza;
modelna ~ ki je povzročena eksperimentalno, navadno s halucinogeni;
monofazična ~ manično-depresivna psihoza, ki se javlja samo v manični ali depresivni obliki;
motilitetna ~ atipična psihoza, ki jo označujejo motnje motorike, bodisi hiperkinezija bodisi akinezija;
multiformna ~ atipična psihoza, ki zelo menja klinično sliko;
nacepljena ~ shizofrenska psihoza pri duševno manj razviti osebi;
nosečnostna ~ generativna psihoza, če se pojavi v nosečnosti;
nupcijska ~ 1. reaktivna psihoza pri nevesti v zaostalem okolju ali v preteklosti, kjer ima pravico do spolnega odnosa z nevesto še gospodar ali ženinov oče, oziroma sploh, če je partner nevesti vsiljen sin. psychosis primae noctis ;
organska ~ pri kateri je vzrok očitna biokemična ali anatomska okvara možganov;
paranoidna ~ splošni izraz za psihozo, katere vodilni simptom so blodnje, pa ni nujno paranoidna shizofrenija;
pooperacijska ~ simptomatska, psihogena ali endogena psihotična epizoda po operativnem posegu;
poporodna ~ depresijska duševna motnja neposredno po porodu ali nekaj dni kasneje;
postpartalna ~ poporodna → psihoza;
potravmatska ~ psihoza po možganski kontuziji;
presenilna ~ ki se začne na pragu staranja in deloma v zvezi s tem starostnim obdobjem;
pritajena ~ atenuirana → psihoza;
~ strahu reakcija na strah, hujša od nevrotske, čeprav še ne dosega psihoze v navadnem pomenu besede;
puerperalna ~ ki se pojavlja v puerperiju in kaže v vznemirjenosti, bojazni, zbeganosti, zaznavnih motnjah, blodnjavosti in občutkih krivde, na meji simptomatske in endogene psihoze sin. psychosis puerperalis;
reaktivna ~ ki jo povzroči psihična travma ali daljša duševna obremenitev;
shizoafektivna ~ psihoza pri shizofreniji, pri kateri sprva manična ali depresivna simptomatika prekriva pravo naravo bolezni sin. atipična shizofrenija;
simbiotična ~ redka duševna motnja zgodnjega otroštva, ko naj bi se otrok ločil od matere, ki se kaže z avtizmom in bojaznijo;
simptomatska ~ eksogena psihoza kot simptom ali spremljajoči pojav splošne bolezni ali določene telesne okvare;
strangulacijska ~ prehodno psihotično stanje, razvito pri človeku, ki je bil že nekaj časa nezavesten po poskusu obešenja;
transferna ~ navadno paranoidna psihoza, ki izbruhne pri bolniku med psihoanalitično terapijo pri posebno močnem transferu (2);
zaporniška ~ psihogena ali endogeno pogojena epizoda v času bivanja v zaporu  


2. razpoloženje prebivalstva, ki ga povzroča strah, nemir, napetost 

Proste zveze:
množična ~, vojna ~;   



Vir: Slovenski medicinski slovar - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Komentiraj slovarski sestavek