razpàd -áda m proces, v katerem celota preide v dele prim. razgradnja, razkroj
Razložene stalne zveze:
radioaktivni ~ → razpad radioaktivnega jedra;
~ alfa pri katerem nastane iz nestabilnega atomskega jedra novo, ki ima za 4 manjše masno število in za 2 manjše vrstno število, jedro pa izseva delec alfa (helijevo jedro);
~ beta pri katerem nastane iz nestabilnega atomskega jedra novo z enakim masnim številom in za +1 ali —1 različnim vrstnim številom, jedro pa izseva delec beta (elektron ali pozitron);
~ gama sevanje gama, ki navadno spremlja razpad alfa in razpad beta, nastane zaradi prehoda atomskega jedra v novo osnovno stanje;
~ jedra → razpad radioaktivnega jedra;
~ radioaktivnega jedra spontana pretvorba radioaktivnega izotopa v hčerinski nuklid, ki ni nujno radioaktiven, pri tem nastane korpuskularno in elektromagnetno sevanje (elektron ali pozitron ali delec alfa) in žarek gama