regulátor -ja m
1. kar ureja, uravnava
Razložene stalne zveze:
avtoimunski ~ transkripcijski faktor, ki v celicah T sredice timusa uravnava apoptozo celic, ki bi napadale telesu lastne beljakovine oziroma antigene sin. AIRE, protein AIRE;
~ apoptoze beljakovina iz družine Bcl-2, ki uravnava apoptozo;
~ transmembranske prevodnosti pri cistični fibrozi beljakovina, ki deluje kot kloridni kanalček in regulator natrijevih kanalčkov v epitelijskih celicah (genetsko pogojeno napačno zvitje beljakovine vodi pri homozigotih v splošno disfunkcijo epitelija dihalnih poti in prebavne poti ter eksokrinih žlez, kar se fenotipično izrazi kot mukoviscidoza) sin. beljakovina CFTR, CFTR; prim. konformacijska bolezen (2), mukoviscidoza
2. žarg. regulacijski → gen