samomòr -ôra m nasilno končanje svojega življenja sin. suicid, suicidium
Proste zveze:
kolektivni ~, skupinski ~;
Stalne zveze:
poskus ~a, prekinjeni poskus ~a;
Razložene stalne zveze:
anomični ~ samomor v okoliščinah anomije, ko vlada brezzakonje, torej v časih odsotnosti ali oslabitve socialnih norm in vrednot, z ustrezno erozijo socialne kohezije;
bilančni ~ samomor po trezni odločitvi, zaradi zelo neugodnih življenjskih perspektiv;
dvojni ~ ki ga po dogovoru hkrati napravita dva človeka (npr. zaljubljenca, zakonca, prijatelja);
egoistični ~ po sociološki klasifikaciji samomor, do katerega pride v družbi, ki se začenja dezintegrirati in individuum vse bolj vežejo le tista pravila življenja, ki izvirajo iz njegovih privatnih interesov;
fatalistični ~ po sociološki klasifikaciji samomor, do katerega pride v razmerah, ko družba individue neusmiljeno veže in njihove nagone duši z utesnjujočo disciplino;
fingirani ~ umor, ki je od storilca (storilcev) prikazan kot samomor;
kronični ~ izraz za škodljive navade, ki človeku bistveno skrajšajo življenje (npr. alkoholizem, toksikomanija);
parcialni ~ vedenje človeka, ki zavre svojo ekspanzijo in osebnostni razvoj ter utesni svoje življenje v stare običaje in navade;
razširjeni ~ samomor s predhodnim umorom enega ali več svojih ljubljenih bližnjih oseb, lahko v (blodnem) prepričanju, da jim le tako lahko prihrani življenjske muke;
simbolični ~ navidezni poskus samomora z namenom vzbuditi pozornost, pridobiti sočutje ali doseči druge cilje in ne smrti